Predavanja, delavnice, razstave in predstave SDPVN

SDPVN redno organizira tudi predavanja, delavnice, razstave in predstave, saj je eden izmed ciljev društva predstaviti te nenavadne a zelo ogrožene nocne živali najširši javnosti.

Delavnice, ki jih organiziramo, navadno trajajo 2-3 ure. Začnejo se s kratko predstavitvijo netopirjev z diapozitivi, video posnetki in zvoki. Temu sledi diskusija, vprašanja in priprava na večerni del. Ob mraku se mentorji z udeleženci odpravijo na bližnjo za netopirje zanimivo lokacijo (rob gozda, vodna površina, luči v vasi...). S pomočjo ultrazvočnih detektorjev, posebnih naprav, ki pretvorijo ultrazvočne klice netopirjev v nam slišne zvoke, ljudem na neinvaziven način predstavimo netopirje v bližini njihovih bivališč. Pomembna prednost uporabe ultrazvočnih detektorjev pri preučevanju in opazovanju netopirjev je, da z njimi netopirjev ne vznemirjamo. Udeleženci se spoznajo z različnimi značilnostmi posameznih vrst netopirjev: frekvence oglašanja, hitrost in višina leta, silhuete, začetek večerne aktivnosti, vedenje pri prehranjevanju in drugimi zanimivostmi.

Netopirčkov dan na Debelem rtiču
Alenka Petrinjak

Za učence OŠ Ajdovščina in njene podružnice, ki so letovali na Debelem rtiču, smo 15.6.2005 pripravili Netopirčkov dan. Vseh skupaj je bilo kar 120 otrok željnih novega znanja neposredno iz narave, zato smo se razdelili v štiri skupine. Skupine so vodili člani društva: Alenka Petrinjak, Aljaž Rijavec, Boštjan Potisk in uslužbenka Zavoda za varstvo narave iz območne enote Nova Gorica Irena Kodele Krašna. Pomagale pa so nam tudi učiteljice.

Najprej smo se spoznali. Ker nas je bilo veliko, smo svoja imena napisali na papirnate netopirčke, ki smo jih izrezali in obesili okrog vratu. Vsaka skupina je imela seveda svojo barvo, da se med seboj nismo pomešali. Sledilo je spoznavanje netopirjev in njihovega življenja s pomočjo fotografij.

Glavni dogodek dneva oziroma večera je bilo poslušanje netopirjev z ultrazvočnimi detektorji. Ker je teoretična razlaga eholokacije težka, smo jo učencem skušali približati preko igric. Preko njih so učenci lahko spoznali, kako se netopirji znajdejo v prostoru, kako najdejo svoje zatočišče in plen. Za tem je sledil sprehod po letovišču in poslušanje ter opazovanje netopirjev. Otroci so bili presenečeni nad številom netopirjev v bližini njihovih bivališč pod zvezdami! Prav nič jih ni bilo strah. Z občudovanjem so opazovali spreten let netopirjev in se čudili nad številom prehranjevalnih bazzov, na podlagi katerih lahko sklepamo koliko žuželk netopirji nalovijo.

Učencem prav nič ni bilo težko pozno v noč opazovati malih ponočnjakov, vendar so se morali kljub temu odpraviti spat, saj jih je naslednji dan čakala obilica novih dogodivščin. Mali ponočnjaki pa so med krošnjami dreves še dolgo v noč neslišno podili za žuželkami in pajki.

Netopirčkov dan v Škocjanskem parku
Alenka Petrinjak

17. 6. 2005 je naše društvo v sodelovanju s Parkom Škocjanske jame za učence okoliških šol pripravilo otroško delavnico. Delavnico smo začeli z risanjem. Otroci so narisali netopirje in njihov življenjski prostor v različnih tehnikah, uporabili so svoje znanje in domišljijo ter ustvarili zanimive likovne izdelke. Zelo smo se razveselili, ko so nam pokazali svoje likovne izdelke, ki so jih izdelali že med šolskim letom! To namreč kaže na to, da so učence in njihove učiteljice na Škocjanske jame, kjer biva ena največjih kolonij dolgokrilih netopirjev v Sloveniji, ponosni in da jih skrbi za njihovo preživetje. Brez dvoma, svoje znanje mladi prenašajo tudi na svoje starše.

O netopirjih so vedeli že zelo veliko, zato smo znanje obnovili in ga nadgradili. Spoznali smo se tudi z ultrazvočnim detektorjem, ki pretvori ultrazvočne klice netopirjev v nam slišen zvok. Prednost uporabe naprave na terenu je, da netopirjev med tovrstnim opazovanjem ne motimo. Ko smo delovanje naprave osvojili, smo se odpravili proti jami, kjer smo se razdelili v dve skupini. Ponovili smo, kako se v jami obnašamo, da ne uničujemo tako pomembnega jamskega prostora in živali, ki v njem bivajo. Iz Šmidove dvorane smo se odpravili proti ponvicam, kjer netopirje običajno lahko vidimo med letanjem. Glavne skupine netopirjev nismo motili, saj se ob svetenju vanje zelo hitro vznemirijo, česar pa seveda nismo želeli. Posamezne osebke dolgokrilega netopirja smo lahko opazovali pri njihovem hitrem letanju in jih pri tem tudi poslušali. Tako smo se lahko brez, da bi netopirje zmotili, naučili kje netopirji živijo, kako letajo in kako zaznavajo svojo okolico.

Svoje snidenje smo zaključili na dvorišču uprave parka, kjer smo se za slovo še malce poigrali in seveda posneli skupinsko sliko.

Serija delavnic “Poslušanje netopirjev v naravi”