Intervju s Kristino Povh

1. Koliko si vedela o netopirjih pred risanjem stripa in koliko veš o netopirjih sedaj? Te je kakšen podatek iz sveta netopirjev presenetil?

Pravzaprav sem vedela bolj malo, tako da sem se o življenju netopirjev morala najprej pozanimati in šele potem začeti iskati ideje in razmišljati o samem stripu. Vsekakor sem ob tem naletela na marsikateri podatek, ki mi je bil do tedaj tuj, hkrati pa mi je razkril ta zanimiv in skrivnosten svet prhutarjev.

2. Kakšna je sporočilnost tvojega stripa na natečaju "Na belino papirja ujemi netopirja"?

Poigravala sem se z nevednostjo, strahom ter s predsodki ljudi, ki jih pogosto imamo o nečem, kar nam ni znano. V tem primeru je to neutemeljeni strah pred netopirji. Z vključitvijo humorja sem poskušala sporočilo stripa približati vsem in s tem privesti posameznika k razmišljanju… Če mi je to vsaj delno uspelo, sem zelo vesela...

3. Kaj ti je pomembno, da bralec ob branju tvojih stripov opazi? Se te da kot avtorico na nek način prebrati skozi strip (osebnost) ali se v njem skriješ z domišljijo?

Najpomembnejša je vsekakor sporočilnost in pri tem gledalcu vsaj za trenutek vzbuditi njegovo zanimanje ter ga pripraviti k razmišljanju. Seveda je v strip ali katero drugo delo vključen tudi avtorjev pogled na neko situacijo. Menim, da brez tega ne gre. Na kakšen način je to posredovano, je odvisno od vsakega posameznika. Osebno bi lahko rekla, da do gledalca nastopam odprto, s tem da mu posredujem pogled še z drugega zornega kota, domišljija pa mi pri tem pomaga, da je sporočilo prepričljivo.

4. Kako tvoje delo nastaja in kakšno tehniko uporabljaš?

Če za primer vzamem ravno ta strip, lahko rečem, da sem najprej v roke vzela nakaj knjig o živalih in začela poizvedovati o samem življenju in navadah netopirjev ter si tako pridobila nekaj novega znanja. To mi je bilo v veselje, saj me živalski svet neprestano fascinira. Ob samam prebiranju so že nastajale manjše ideje oziroma utrinki, katere sem si zabeležila, si narisala kakšno skico in oblikovala tekst... Gre za več stopenj, ki jih potem združujem ali po potrebi izločim, tako da dobim smiselno celoto. Pri tem najraje uporabljam svinčnik. Omogoča mi hitre gibe, iskanje prave oblike, linije, z različnimi pritiski svinčnika na papir poudarim pomembnost posameznih delov figure itd.

5. Kateri so tvoji najljubši avtorji in stripi? Zakaj so ti vseč?

V preteklosti, sem več ali manj poznala le karikature iz otroških, mladinskih revij, časopisov, sem pa v osnovni šoli rada prebirala stripe (iz naše nekdanje skupne države) in se v 7. in 8. razredu OŠ v risanju teh tudi sama preizkusila. Vendar pa kakšnih posebnih vzornikov nisem imela. Slovensko sceno stripa še danes zelo slabo poznam. Šele pred kratkim sem začela malo poizvedovati, kako je s tem pri nas...

6. Opiši tvoj razvoj risanja stripov, od prvih poskusov do danes. Kje se da se brati tvoje stripe in kakšne so ambicije za naprej?

Ne bi morala govoriti samo o razvoju risanja stripov. Že kot otrok sem rada risala, barvala, ustvarjala, v prvem stripu pa sem se preizkusila šele v višjih razredih OŠ. Dokončala ga nisem, tako kot še katerega drugega ne. Strip me je sem in tja spremljal še v srednji šoli, potem pa sem z risanjem in ustvarjanjem nasploh za nekaj časa prenehala. Splet okoliščin me je po nekaj letih ponovno vrnil v ustvarjalne vode ter k odkrivanju slikarstva, kateremu sem se začela intenzivneje posvečati. Sedaj, v študijskem obdobju pa sem (bolj po naključju) ponovno začela oživljati strip.

Kako bo s tem v prihodnje, težko napovedujem. Želje in ambicije vsekakor so, vendar pa so te odvisne še od drugih dejavnikov. Tako se mojih del za enkrat še ne da prebirati in tudi ne ogledati. Upam pa, da se bo to v prihodnje spremenilo.

7. Kaj bi svetovala mlademu nadebudnemu risarju, ki začenja z risanjem stripov?

Pomembni se mi zdita predvsem dve stvari: vztrajnost in vaja. Brez vaje, kot že vemo, ne gre. V tem primeru je to risanje in to tudi, če je v začetku neuspešno in ne dobimo takoj želenih rezultatov. Če je to res tisto, pri čemer uživamo, se sproščamo, izpovedujemo, potem je vsekakor vredno vztrajati…tako kot to velja za vsako ustvarjanje. Kakšnih posebnih in hitrih receptov za uspešnost pa ne poznam…

Za konec bi izkoristila samo še trenutek, da se zahvalim žiriji za izbor in če sem s tem stripom vsaj minimalno pripomogla k izboljšanju in razumevanju odnosa do teh skrivnostnih bitij, sem resnično zadovoljna. Najlepša hvala!