Predstavitev projekta
»Netopirji v omrežju NATURA 2000«

V letu 2005 se je naše društvo že drugo leto zapored prijavilo na razpis Ministrstva za okolje in prostor za sofinanciranje dejavnosti okoljskih nevladnih organizacij v okviru komunikacijskih projektov v podporo ciljem Nature 2000. Kandidirali smo s projektom „Netopirji v omrežju Natura 2000“ in bili pri tem tudi uspešni.

Glavni namen obeh projektov je bil vzpostavitev dolgoročnega in učinkovitega sodelovanja med inštitucijami, zadolženimi za varstvo narave in varstvo kulturne dediščine, ter z upravljalci objektov (kulturnih objektov ali jam), ki so si jih netopirji izbrali za zatočišča. V letu 2004 smo v ta program vključili 10 zatočišč (2 jami in 8 cerkva), v letu 2005 pa 10 cerkva.

Seveda moramo izpostaviti glavni cilj tako omenjenega projekta kot tudi delovanja društva – to je seveda varstvo netopirjev. Med 29 vrstami netopirjev je kar 10 pri nas prisotnih vrst uvrščenih v Prilogo II Direktive o habitatih, kar pomeni, da morajo zanje biti opredeljena posebna varstvena območja, ki zagotavljajo ugodno stanje vrst. Vendar pa za uspešno varovanje ni dovolj le razglasitev območja, temveč tudi sodelovanje med inštitucijami varstva naravne in kulturne dediščine in primerna umestitev ukrepov ohranjanja v življenje lokalnega prebivalstva. Problematika varstva netopirjev je zelo specifična in zahteva posebno obravnavo pri upravljanju z zatočišči v različnih sezonah in glede na različne vrste. O tem smo se na dveh delavnicah v letu 2004 najprej pogovorili z uslužbenci Ministrstva za okolje in prostor (MOP) , Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) in Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine (ZRSVKD).

Na posamezni projektni lokaciji je bila aktivnost razdeljena na dva dela. V prvi fazi sta predstavnik ZRSVN in SDPVN predstavila območje Nature 2000 (s poudarkom na območjih določenih za netopirje) ter netopirje in njihovo ekologijo ključnemu deležniku (bodisi župniku ali skrbniku jame). V drugi fazi smo z osnovnimi informacijami o omrežju Natura 2000 in posebnostmi varovanja netopirjev seznanili tudi druge ljudi, ki upravljajo z objekti ali živijo v njihovi neposredni bližini. Poleg neposredne komunikacije in dela na terenu, smo uporabljali tudi orodja posredne komunikacije kot so zloženke društva in prispevki v medijih. V okviru projekta, ki je potekal v letu 2005, smo ravno v ta namen ponatisnili zloženko »Netopirji, sosedi v stiski«.

Izkušnje obeh let so pokazale, da je tovrsten pristop pri vzpostavljanju sodelovanja med ključnimi deležniki zelo uspešen. Oba projekta sta obrodila dobre rezultate, kar sodimo predvsem iz odziva tako širše javnosti kot tudi ključnih deležnikov. Upamo, da bomo tudi v prihodnosti naleteli na tako pozitivne izkušnje.