PREUČEVANJE VPLIVA SVETLOBNEGA ONESNAžEVANJA NA NETOPIRJE

Alenka Petrinjak

Netopirji, ki živijo v Sloveniji, se prehranjujejo z žuželkami in drugimi členonožci. Obdobje zime, čas pomanjkanja hrane, netopirji prespijo pretežno v jamah. Spomladi se preselijo iz prezimovališč v poletna zatočišča, ki so predvsem topla podstrešja stavb. Domovanje si poiščejo tudi za hišnimi opaži, v duplih in jamah. Od zgodnje pomladi do pozne jeseni se iz teh zatočišč vsak dan ob mraku odpravijo na lov.

Večerni čas izleta netopirjev iz zatočišča je odvisen od jakosti svetlobe in bolj ali manj sovpada s časom sončnega zahoda. Tuje raziskave so pokazale, da zaradi umetne osvetlitve izletnih odprtin netopirji izletijo iz zatočišča kasneje kot običajno. Ta zakasnitev lahko vodi do podhranjenosti netopirjev, saj zamudijo višek žuželk ob mraku.

Osvetljevanje izletnih odprtin netopirjev prepoveduje tudi slovenska Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS, št. 81/2007).

V Slovenskem društvu za proučevanje in varstvo netopirjev smo v letu 2007 izpeljali dve preliminarni raziskavi o vplivu umetnega osvetljevanja odprtin na izletavanje netopirjev. Raziskava je potekala v okviru projekta Prisluhni netopirjem in spoznaj njihov svet, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za šolstvo in šport v šolskem letu 2007/2008. Za podporo pri projektu se zahvaljujemo tudi Znanstvenoraziskovalni službi Triglavskega narodnega parka, profesorici Milenki Kuralt, profesorju Luku Mavriču, gospodu župniku Cirilu Brglezu in Ivanu Jagodicu, občini žirovnica, Mateju Mišmašu ter Grabnarjevim iz Jereke.
Raziskovalno nalogo o vplivu umetne osvetlitve izletnih odprtin na čas in način izleta netopirjev smo izpeljali skupaj z dijakinjami Gimnazije Jesenice (Maja Ferjan, Tina Janša, Eva Keler, Lara Kobal, Laura šimenc, Lea Veternik) in Gimnazije Kranj (Dunja šiler) ter dijaki škofijske klasične gimnazije Ljubljana (Julij Koporec, Matej Kozjek, Gašper Mikelj, Martin Mikelj). Večdnevno raziskavo smo opravili na cerkvi sv. Marije v Breznici (kolonija navadnih netopirjev) in cerkvi sv. Marjete v Jereki (kolonija malih podkovnjakov). Najprej smo želeli ugotoviti, kako in kdaj običajno izletavajo iz cerkve (brez osvetlitve oz. ob obstoječi osvetlitvi). Nato smo izletne odprtine umetno osvetlili z reflektorji. Ugotovili smo, da so netopirji v času osvetlitve odprtin izleteli kasneje, posamezni osebki zatočišča niso zapustili in so izleteli šele, ko smo reflektorje ugasnili. Na podlagi rezultatov predlagamo, da se omenjenih cerkva ne osvetljuje dodatno, vsekakor pa naj se ne osvetljujejo izletne odprtine. Celotno besedilo obeh raziskovalnih nalog je na voljo v pdf obliki.

Na tem mestu naj izpostavimo še posreden vpliv umetne razsvetljave na netopirje. Umetne svetilke namreč zmanjšujejo številčnost in raznovrstnost žuželk, poglavitne hrane netopirjev. Zaradi tega se lahko zmanjšata tudi število in raznovrstnost netopirjev.

Seznam virov in literature, ki obravnavajo problematiko osvetljevanja zatočišč netopirjev:

• Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, Ur.l. RS, št. 81/2007
• Rich, C. in Longcore, T. Ecological Consequences of Artificial Night Lighting. 1st. ed. Washington, DC: Island Press, 2006. ISBN 1-55963-129-5, 458 str.
• Verkem S. in Moermans T. The influence of artificial light on the emerging time of Geoffroy's bat, Myotis emarginatus. V: IXth European Bat Research Symposium, Le Havre 26.-30. avgust 2002. University of Le Havre, 2002, str. 36-37
• Kozjek M., Koporec J., Mikelj G., Mikelj M. Vpliv osvetljevanja odprtin (zatočišč) na izletavanje malih podkovnjakov, projektna naloga, Zavod sv. Stanislava, škofijska klasična gimnazija, Ljubljana, marec 2008
• Ferjan M., Janša T., Keler E., Kobal L., šiler D., šimenc L., Veternik L. Vpliv osvetljenosti zatočišča na čas izletavanja netopirjev, raziskovalna naloga, Gimnazija Jesenice, Jesenice, šol.l. 2007/2008