Nebo nad taborniškimi šotori

5. in 10. julija zvečer sem se v tabornem prostoru ob Savi pri Globokem pridružila tabornikom Rodu Staneta žagarja ml. iz Kranja. Poleg vseh vozlov, ognjev, pesmi in užitnih rastlin so želeli spoznati tudi netopirje.

Najmlajši, medvedki in čebelice, so šotore na jasi zasedli prvi. Na večer spoznavanja netopirjev smo se zbrali ob tabornem prostoru in najprej ugotavljali kaj sploh so netopirji. Seveda druženje z najmlajšimi ni minilo brez papirnatih netopirjev. Pa tudi brez pravih ne. Najprej smo jih le slišali; mračnik si je iskal večerjo prav nad tabornim prostorom.

Čez travnik smo jo ubrali do Save, kjer smo jih ne samo slišali, ampak prav dobro videli. Celo primerjali smo lahko zvoke in obnašanje dveh vrst: hitre odrezave zvoke nad vodo letajočih navadnih netopirjev in cmokajoče zvoke malih netopirjev (Pipistrellus sp.), ki so letali višje. Vendar je bilo to za medvedke in čebelice kar malo preveč zahtevno. Važno, da so se nam pokazali in oglasili. Je bilo pa slednje bolj zanimivo za starejše tabornike teden dni kasneje.

Mlade gozdovnice in gozdovniki ter popotniki in popotnice so pestro spreletavanje netopirjev nad vodo z zanimanjem spremljali. Seveda smo se pred odhodom na teren osnove o netopirjih predebatirali ob ognju. Poleg tega smo čez gozdno pot pred taborniškim prostorom razpeli mrežo za lov netopirjev, vendar z ulovom nismo imeli sreče.

Upam, da so se netopirji in metode proučevanja netopirjev komu vtisnile v spomin in se bo kdo od mladih nadobudnih tabornikov v prihodnosti pridružil našemu društvu.      

Poročala: Alenka Petrinjak