Cilji projekta
V sklopu projekta želimo izboljšati stanje nekaterih obstoječih cerkvenih zatočišč navadnega netopirja (Myotis myotis) in preko promocije netopirjev zagotoviti pozitiven odnos predvsem lokalnega prebivalstva do prisotnosti netopirjev v krajevni cerkvi ter na ta način omogočiti trajnostno ohranitev kotišč. S tem želimo prispevati k izboljšanju ohranitvenega stanja navadnega netopirja v Sloveniji. Če želimo ohraniti vsaj trenutno stanje vrste, moramo ohranitvene ukrepe izvesti takoj. Z izvedbo projekta se bo stanje vrste dolgoročno izboljšalo, kar pa zahteva tudi Strategija EU za ohranitev biotske raznovrstnosti do 2020.

Aktivnosti projekta
Z različnimi projektnimi aktivnostmi bomo aktivno vključili vse generacije lokalnega prebivalstva. Začeli bomo s čistilnimi akcijami, na katerih bomo s podstrešij izbranih cerkva odstranili netopirsko gvano. S preventivnimi ukrepi bomo preprečili kopičenje gvana na neprimernih mestih (npr. zvonovi), uredili primernejše izletne odprtine za netopirje in preprečili dostop golobom, kjer bo to potrebno. Del dejavnosti projekta bo usmerjen v izobraževanje lokalnega prebivalstva na predavanjih, na delavnicah za otroke pa bomo predstavili netopirje ter razkrinkali vse tabuje. Pripravili bomo promocijsko gradivo, ki bo doseglo tudi tisti del prebivalstva, ki se naših aktivnosti ne bo udeležil. Vse predvidene aktivnosti projekta bodo imele dolgoročni pozitivni vpliv pri ohranjanju tako izbrane vrste kot tudi drugih vrst netopirjev.

Predstavitev vrste
Navadni netopir (Myotis myotis) je v Sloveniji splošno razširjena vrsta z izrazitim neugodnim ohranitvenim statusom (Presetnik in sod., 2013). V zadnjem desetletju je bilo kar 21% znanih zatočišč uničenih, 10% pa resno okrnjenih (Presetnik in sod. 2009b, 2011, 2013). Njihova poletna zatočišča oz. kotišča so v veliki meri vezana na človeška bivališča, predvsem na cerkvena podstrešja in zvonike (Presetnik s sod., 2009a). Ker njihove porodniške kolonije v cerkvenem podstrešju lahko štejejo več sto osebkov, tudi več kot 1000 (Dietz in sod., 2009, Presetnik in sod., 2009a), to posledično pomeni velike količine iztrebkov (netopirskega gvana), ki jih kolonija pušča v zatočišču. Slednje mnogokrat vodi do konfliktov med netopirji in upravljavci oz. lastniki stavb. Vsako leto se zabeleži vsaj en podatek o uničenem ali/in okrnjenem cerkvenem zatočišču navadnega netopirja (Presetnik in sod., 2009b, 2011, 2013).

Ker netopirji in njihovo gvano otežujejo vzdrževanje in ohranjanje cerkvenih podstrešij in mehanizmov za zvonjenje, včasih pa je dovolj že sama prisotnost netopirjev, upravljavci cerkva nemalokrat netopirje preganjajo s podstrešij ter zapirajo vse preletne odprtine, ki jih netopirji uporabljajo za dostop do podstrešja. V najslabših primerih jih celo namerno pobijajo. Velika težava na zatočiščih predstavljajo tudi golobi. Za namen preganjanja golobov namreč upravljavci pogosto zaprejo tudi preletne odprtine, ki jih uporabljajo netopirji in tako ti ne morejo dostopati več do zatočišča, kar pomeni uničeno zatočišče in velikokrat izgubljeno porodniško kolonijo.

Navadni netopir ima na Rdečem seznamu status »prizadete vrste« (Uradni list RS 82/02), prav tako pa gre za kvalifikacijsko vrsto za mnoga območja Natura 2000, katerih glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove. Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Uradni list RS 55/99) uvršča izbrano vrsto med »strogo zavarovane živalske vrste«. Na zakonskih podlagah je potrebno vrsto, njena zatočišča in prehranjevalne habitate varovati in vzdrževati. Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 predvideva zaustavitev slabšanja stanja vseh vrst in habitatov, ki jih zajema naravovarstvena zakonodaja EU, ter opazno in izmerljivo izboljšanje njihovega stanja.

Za uspešno varovanje omenjene vrste niso dovolj le zakoni, temveč je potrebno vzbuditi pozitiven odnos ljudi do netopirjev ter ukrepati tudi v praksi.

Pridruži se nam tudi ti!
https://www.facebook.com/sdpvn

Koordinatorji projekta:
Simon Zidar - simon.zidar@gmail.com, 031-354-300
Jasmina Kotnik - jasmina.kotnik89@gmail.com, 031-796-587
Nastja Kosor - nastja.kosor@gmail.com, 041-934-217

Viri

Dietz C., Helversen v. O., Nill D. 2009. Bats of Britain, Europe & Northwest Africa, London, A & C Black Publishers: 400 str

Presetnik P., K. Koselj & M. Zagmajster (Eds), 2009a. Atlas netopirjev (Chiroptera) Slovenije, Atlas of bats (Chiroptera) of Slovenea. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, 152str

Presetnik, P., M. Podgorelec, V. Grobelnik & A. Šalamun, 2009b. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev 2008-2009 (Zaključno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 121 str.; digitalne priloge.

Presetnik, P., M. Podgorelec, V. Grobelnik & A. Šalamun, 2011. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev v letih 2010 in 2011 (Končno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 282 str.; digitalne priloge.

Presetnik, P. & M. Podgorelec, 2011b. Whether the population is rising or stable, species can have unfavourable conservation status - examples from Slovenia. Poster na XIIth European BatResearch Symposium, 22-26 Avgust 2011. Vilna, Litva.

Presetnik, P., M. Podgorelec & A. Šalamun, 2013. Odkup in obdelava podatkov monitoringa populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev za leto 2013 (Končno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 110 str.; digitalne priloge.